Pri delu ji je »pomagal« Kmečki glas

Na podeželju, kjer največ berejo Kmečki glas, nas bralci, ko je v njihovi okolici kaj zanimivega, poiščejo, da jih obiščemo. Bili smo priča, ko je Emo Škrobar s svojim obiskom razveselil župan občine Apače dr. Andrej Steyer ob njenem 80. rojstnem dnevu in ji čestital v svojem imenu in imenu občine za vse, kar je dobrega naredila za občino kot predsednica Društva kmečkih žena Apače. Čestitke so ji v imenu Rdečega križa izročili še Berta Vukan in Silva Bauman ter predsednik DU Apače Vili Žunkovič. Družbi pa so se priključile pevke pevske skupine Ljudske pevke Apače. Naj omenimo, da je Ema 80-letnico posebej praznovala skupaj s 40 družinskimi člani, za kar so poskrbeli otroci.

Ema se je rodila 6. aprila 1944 v Črncih pri Apačah, kjer živi vse življenje. V družini se je rodilo pet otrok, od teh je bila Ema najmlajša. Usoda je hotela, da je po starših prevzela pet hektarjev veliko posest in si z Vincencem Škrobarjem ustvarila družino, v kateri se je rodilo pet otrok, ki so jo obdarili s petimi vnuki in osmimi pravnuki. Vesela je, da imajo vsi, razen Andreje, ki ima dom v Lokavcih pri Negovi, svoje domove v okolici njenega doma. Vsi so si ustvarili družine in jo tudi radi obiščejo. Veliko zadovoljstvo ji je, da sin Vinko in njegova žena Irena nadaljujeta s kmečko tradicijo. »Ko so moji bratje in sestre odšli od doma, sem tudi sama želela iti v svet. Toda tedaj je zbolel oče in starša sta potrebovala delavno moč na kmetiji. Leta 1965 je moral oče v bolnišnico, a je po petih dneh v bolnišnici umrl. Pred tem nam je neurje in strela ob 23. uri podrla osem metrov zidu hiše. Ostala nam je le manjša sobica. Po očetovi smrti in porušeni hiši sem morala poskrbeti za obnovo hiše. Denarja ni bilo, zato sem se zaposlila v mlinu v Uneter Purkli v Avstriji. Na delo sem hodila z maloobmejno knjižico, ki je dovoljevala le štiri ure dela. Bilo je zelo težko, saj smo vsakih 14 dni dobili po železnici 30 ton pšenice, ki smo jo iz vagona polnili v 80-kilogramske vreče in jih odpeljali v mlin. Bila sem mlada, imela sem 20 let, da sem vse to zmogla. Gospodar mi je zaupal vsa dela v mlinu. Sem kar dobro zaslužila, tako da sem lahko doma obnovila hišo. Na delo sem se vsak dan, devet let, vozila 35 kilometrov s kolesom in to pozimi in poleti. Zame so bila težka leta. Ko smo zgradili hišo, mi je umrla mama, nato pa mi je umrl še mož Vincenc. Sedaj živim s hčerko Simono. Srečna sem, da so moji otroci z družinami v moji bližini in imam v njih tudi pomoč in družbo,« nam je zaupala Ema.

Ema je bila – in je še – vseskozi družbeno aktivna. Več kot 40 let je vključena v gasilke vrste, je pa tudi članica DU Apače, Društva Sožitje in MDI Gornja Radgona. Ob tem je članica Društva kmečkih žena Apače, kjer je 34 let predsednica. Poje v Društvu Ljudskih pevk Apače z Vilijem Jaušovcem, ki deluje že 24 let. Prosti čas si zapolnjuje z ročnimi deli, kvačkanjem, pletenjem in »našivavanjem«. Ob tem pa rada pogleda televizijo in bere časopise, ki jih ima naročene in prihajajo v hišo, posebno Kmečki glas, ki je pri hiši že več kot 50 let.

Ludvik Kramberger